PLEZANJE DOLGIH ŠPORTNOPLEZALNIH SMERI
- Nosorog 4b+ 150m
- Sjeverno rebro 4b+ 170m
- Oliver Dragojevič III 150m
- Oprosti mi pape 4a 110m
- Celjski stup 5a 150m
- Tinin smjer - desna vr. 4b 110m
Zadnji vikend v septembru naj bi Ivan organiziral tabor Bele vode. Ker pa je bilo vreme napovedano slabo in je vrhove v Julijcih že poprhal sneg, se odločimo, da pobegnemo na jug in sicer v kanjon Paklenice.
Odpravimo se jaz, Ivan, Nejc in Florjan. V petek zvečer po popoldanski izmeni, Nejca poberemo pred onkološkim inštitutom in se odpravimo proti Hrvaški. Okoli druge ure zjutraj prispemo v kamp in se trudimo, da v tišini postavimo šotor.
Prvi dan sva se z Ivanom odpravila plezat smer Nosorog. Smer je lepa v tipični ostri Pakleniški skali. Že v prvi smeri sva opazila, da ocene v Paklenici niso nujno tisto kar pričakuješ. Smer sicer ni bila težka ampak vseeno malo podcenjena. Po hitrem sestopu se podava naprej v eno najbolj plezanih smeri v Paklenici - Sjeverno rebro. Smer je lepa in na koncu ponudi kar težak raztežaj za oceno 4b, ki pa ga vseeno oba splezava brez težav. Na izstopu smeri pomalicava in se odločiva, da se odpraviva še v greben Oliver Dragojevič in njegovo nadaljevanje, smer Oprosti mi pape. Greben je precej lahek in ga polovico preplezava brez varovanja. Po kaki uri plezanja sva že v vstopu smeri Oprosti mi pape katera ponudi res uživaško plezanje lepe četrte stopnje. Na vrh smeri izstopiva ravno ob sončnem zahodu in razgled proti morju je bil fantastičen. Sestopila sva sicer po napačni strani grebena vendar vseeno hitro našla prehode skozi ostro podrast in grmičevje nazaj do parkirišča kjer sta naju že čakala Florjan in Nejc. Že v temi se odpeljemo nazaj v kamp kjer povečerjamo standardne makarone in spijemo pivo.
Za naslednji dan se odločimo, da naveze ostanejo iste in ob zajtrku načrtujemo vzpone. Ker je prvi dan smeri izbral Ivan je za ta dan izbiro prepustil meni. Plezat sva šla še Celjski stup in Tinin smjer. Tinin smjer je ponudil lepo plezanje kompaktne štirice. Smer Celjski stup katero sva plezala takoj zjutraj pa je v prvem raztežaju, ki je ocenjen z 5a ponudil precej težko plezarijo, ki bi jo sam z lahkoto ocenil z 6a. Prvi raztežaj je Ivan prepustil meni in vseh 45m je bilo precej intenzivnih. Vmes, ko smer malo popusti je tudi slabo navrtana in tudi ni mogoče urediti pametnega varovanja zato se potrudim in odplezam do naslednjega svedrovca kjer si precej oddahnem. Sledi še nekaj metrov detajla in lepo navit pridem do sidrišča. Za mano pripleza Ivan in nadaljuje z vodenjem naslednjega raztežaja. Smer v nadaljevanu ni težja od štirice in je tudi precej lepa. Po enem spustu ob vrvi sva že skoraj nazaj na poti v kanjonu kjer se v lokalu srečava z Florjanom in Nejcem in po kratkem pogovoru se odpravimo še vsak v svojo zadnjo smer. Na izstopu smeri z Ivanom pomalicava in v tem času naju ujameta tudi Florjan in Nejc, ki sta plezala v istem vrhu le v sosednji steni. Skupaj sestopimo do avta in se vrnemo v kamp kjer še malo posedimo, plačamo spanje in počasi spakiramo. Ob povratku se ustavimo še v gostišču v Metliki kjer pojemo večerjo in počasi krenemo nazaj proti Kamniku.
Ni komentarjev:
Objavite komentar