The way to the TOP

GRINTOVEC 2558m...

NOČNI VZPON - 4.7.2015
V koncu (01:00) - Kokrško sedlo (02:30) - Grintovec (04:30)

Prejšnji vikend sem lahko samo od daleč gledal hribe, ker zaradi službenih obveznosti nisem mogel nikamor. Zato sem bil zelo zadovoljen, ker so za ta vikend napovedovali lepo vreme. Kar težko sem se odločil za turo, ker jih je toliko še na "lagarju". Ker se mi je zaluštala lažja pot in ker so bile napovedane visoke temperature se odločim za nočni vzpon na kralja Kamniško Savinjskih Alp - Grintovec. Nekako sem še računal na spust proti Mlinarskemu sedlu in naprej proti Skuti vendar sem se kasneje premislil.
Ob pol noči, po štirih urah spanca mi zazvoni budilka in resno sem pomislil, da se je na hitro znebim skozi odprto okno. Vendarle se spravim pokonci in se odpravim iz Ljubljane proti Kamniku. Na izhodišče pri tovorni žičnici sem prispel ob enih zjutraj. Takoj po izstopu iz avta opazim, da je zunaj nenormalno vroče in soparno. Po kakih petnajstih minutah vzpona sem že pomislil, če sem slučajno majico vzel namesto iz omare iz pralnega stroja...
Prva ura vzpona je bila zaradi sopare nenormalno naporna, sploh pa mi je pot na Kokrško sedlo ena izmed najmanj priljubljenih. Malo pod sedlom se tempretaure in vlažnost zraka precej izboljšata. Pri koči si vzamem malo bolj konkreten počitek in potem počasi nadaljujem naprej. Od sedla naprej je občasno vidljivost zmanjšala megla, ki pa ni bila tako gosta, da z čelno svetilko ne bi našel poti in markacij. Pot čez streho Grintovca se mi podnevi nenormalno vleče in jo ponavadi izberem samo pozimi ali za sestop, tokrat je bil občutek na poti precej boljši in sama pot mi je lepo in hitro minila. Občasno se je nad mano razkadilo in čez oblake je posvetila polna luna, ki je vidljivost tako izboljšala, da se je dalo hoditi tudi brez čelne svetilke. Po treh urah in pol pridem na vrh še z malo rezerve pred sončnim vzhodom. Kmalu so se mi pridružili še štirje planinci katere sem prehitel malo pred Kokrškim sedlom. Na vrhu malo podebatiramo in se tam kljub močnemu vetru zadržimo kar nekaj časa. Prijazno mi ponudijo porcijo Haribo bonbonov jaz pa jih v zameno poslikam:)
Ker mi je nenaspanost in jutranja sopara vzela praktično vso energijo, ki sem jo danes imel se za pot proti Mlinarskemu sedlu nisem odločil in sestopil nazaj do Kokrškega sedla po poti vzpona. Tudi vreme na vrhu še ni izgledalo najbolj obetavno vendar se je ob prihodu na Kokrško sedlo močno popravilo in verjetno so vsi, ki sem jih srečeval ob sestopu, danes dosegli svoj cilj.

MALO POD VRHOM