ponedeljek, 9. december 2019

Sprejem med alpiniste 7-8.12

GRINTOVEC

V KONCU - KOKRSKO SEDLO - GRINTOVEC (2x) 

Sprejem med alpiniste 2019

GRINTOVEC - 2558m

Končno je prišel čas, da se udeležim vsakoletnega sprejema med kamniške alpiniste, ki je letos spet potekal na Kokrskem sedlu.
Ker pa seveda ni dovolj, da se gre samo do Kokrskega sedla, se z Mojco in Ivanom dogovorimo, da v soboto zjutraj vstanemo malo prej in se odpravimo gledat sončni vzhod na vrh Grintovca. S hojo pričnemo malo čez tretjo uro ponoči na koncu ceste v Koncu. Sam sem zelo podrt, ker mi je bilo slabo in bil sem precej brez energije, vseeno smo na sedlu v uri in tričetrt, kar s težo na hrbtu sploh ni tako slabo. Na sedlu za vsak slučaj popijem gel, da bo pot naprej malo lažja. Tukaj nas tudi že čaka Klemen, ki se nam je pridružil pri naskoku na vrh Grintovca, sam pa je do koče prišel že prejšnji večer. Od koče naprej se počutim precej bolje in hoja mi začne spet ugajat. Hitro smo pod Jamami in se začnemo vzpenjati proti strehi. Sneg je bil vrhunski, zato je bila hoja precej olajšana. Malo pod vrhom se v daljavi že pojavi značilna barva, ki se pojavi pred vzhodom. Na vrhu smo kakih deset minut pred samim vzhodom, kjer nas Mojca preseneti z Miklavževimi parklji. Na vrhu ni preveč pihalo, zato smo res uživali v norih razgledih. Na vrhu se vseeno ne zadržujemo predolgo in počasi začnemo sestopati. Sestopali smo v vročem soncu nazaj proti Cojzovi koči. 
V koči nas že čaka veliko letošnjih tečajnikov, pripravnikov in alpinistov s katerimi smo se po kaki uri počitka odpravili nazaj do platoja pod Jamami, Mojca pa se ta čas odpravi v dolino. Namen vikenda je bil poleg žurke izvesti vaje zimske tehnike za tečajnike in pripravnike. Na vajah smo bili razporejeni v več skupin in smo lepo krožili med posameznimi sklopi. Vaje smo zaključili med nenormalno lepim sončnim zahodom nad Julijskimi Alpami. Počasi smo vsi prišli nazaj do Cojzove koče, kjer smo si nekateri privoščili predjed pred večerjo, ki so jo častili novopečeni alpinisti Florjan, Nejc in Mojca. Po večerji nas pripravnike in tečajnike alpinisti premaknejo v kot s katerega bomo spremljali sprejemni "ritual". Sam sem bil priča sprejemu prvič, ker se ga lansko leto nisem udeležil. Zadeva je bila res humoristična, ker so akterji zares dobro pripravili svoje vloge, še najbolj pomemben člen cele verige je bil rabelj kateri "tala batine". Med samim sprejemom sigurno ni ostal dolžen niti trem novopečenim alpinistom, sploh pa ne glasnim tečajnikom in pripravnikom. Sprejem je trajal kako uro potem pa se zabava nadaljuje za nekatere pozno v noč, za druge pa malo manj pozno in pestro. 
Sam sem bil delno dogovorjen z Ivanom, da se naslednje jutro odpraviva še enkrat na Grintovec čez Jame ali pa čez greben dolgih sten. Zvečer pa se dogovoriva z Francijem, da se mogoče pridruži še on, odvisno od tega koliko bo "zmatran". Spat se vsi trije odpravimo okoli druge ali tretje uro zjutraj in z Ivanom se zmeniva da vstaneva ob sedmih zjutraj in se odločiva, če sploh greva. Sam sem se sicer nagibal bolj proti temu, da raje malo pospim, ker sem res premalo spal in še to slabo. No ob šestih zjutraj pa z bujenjem oba preseneti Franci in naju prepriča, da se vseeno odpravimo na vrh. 
Počasi se odpravimo proti jedilnici kjer se okoli peči nahaja kar precej trupel, ki verjetno niso našla svojih sob. V tišini se nam pridruži še Jaka, ki se tudi odloči za vzpon, vendar ga Alja prepriča v sestop nazaj v Suhadolnik. Po zajtrku in čaju si pred kočo nataknemo dereze in še tretjič ta vikend se vzpnem proti Grintovcu. Po dolgi prečki pot nadaljujemo proti grapi Čez jame. Grapa ima oceno 2 in je strma do 60 stopinj, ravno prav za zmatrano telo po taki noči. Grapa je ponudila zares perfektne pogoje, saj je bil sneg trd kot beton, mestoma se je našel celo led. Kljub precejšnji utrujenosti nog in navijanja v meča smo v vzponu zares uživali in bili na vrhu v doglednem času. Na vrhu je zelo pihalo zato se po parih fotkah odpravimo nazaj proti Cojzovi koči. Med potjo srečamo še Žigata in Klemna, ki sta se prav tako odpravljala proti isti grapi. Hitro smo pri koči kjer smo v zimsko sobo pospravili nekaj stvari, ki jih nismo nosili s seboj. Tukaj se tudi poslovimo in hitro sestopimo nazaj do parkirišča. Vrhunski vikend v vrhunski družbi.





















nedelja, 24. november 2019

Triglav 10.11.2019

TRIGLAV

KRMA - PRGARCA - KREDARICA - MALI TRIGLAV - TRIGLAV

TRIGLAV - 2864m
MALI TRIGLAV - 2725m

Z Mojco, Nejcem in Klemnom se iz Krme odpravimo proti Kredarici v pričakovanju vsaj malo lepega vremena.
Malo nad gozdno mejo se že pojavi strnjena snežna podlaga. Pot smo brez problema premagovali brez zimske opreme saj je bil sneg mehak.
Po treh urah smo na kalvariji in meni in Nejcu čedalje bolj diši vzpon še na vrh Triglava. Po prihodu do koče na Kredarici ugotoviva, da na vrh še ni gazi. 
Vseeno se odločiva, da poizkusiva vzpon na vrh. Po spustu od koče do vstopa v strmejši del poti ugotoviva, da bo precej dela z gaženjem. Vseeno lepo napredujeva kljub začetnem lovljenju prečke do grebena. Mestoma kjer je pot bolj pokonci je bila potrebna previdnost, ker je bilo snežne podlage manj.
Na vrhu sva sama z Aljaževim stolpom in po krajšem postanku se začneva spuščati nazaj proti Kredarici kjer naju čakata Klemen in Mojca. Sestop je potekal brez problemov in v slabi uri sva nazaj pri koči. Skupaj sestpimo nazaj do avta v Krmi.














Kogel 27.10.2019

KOGEL

V KONCU - GAMSOV SKRET - KOGEL - KOKRSKO SEDLO

KOGEL - 2100m
   - Virens IV / III 160m

Matej me je prosil, če bi lahko šla plezat v Kogel. V mislih je imel Virensovo smer, ki se v tej steni veliko pleza. Meni sicer ni ugajal relativno dolg dostop, ker sem bil malo utrujen od prejšnega dne, ampak sem se vseeno hitro ponudil za plezanje. Smer mi je tudi zelo odgovarjala za verjetno zadnjo skalno smer te sezone.
Dan je bil nenormalno vroč za ta čas, zato sva na dostopu zelo garala, saj je pot čez Gamsov skret vseskozi izpostavljena soncu. Malo pred steno zavijeva čez strme trave in hitro sva pod steno. Ker je Matej tečajnik sem celo smer plezal naprej. Na koncu prvega raztežaja se pod smerjo pojavi tudi Matej M. in potem smo celo smer plezali skupaj. Sam sem šel po levi varjanti skozi ozek kamin kateri je za štirico kar zanimiv. Hitro smo pred zadnjim delom, ki je najlepši del smeri in je zelo uživaški. Iz smeri izstopimo vsi skoraj naenkrat. Midva sva potem nadaljevala še na vrh Kogla kjer sva pomalicala medtem, ko je Matej s svojo navezo sestopil skozi Gamsov skret, ker se jim je mudilo. No midva sva nadaljevala čez Pode še do bivaka pod Grintovcem in čez Kokrsko sedlo nazaj v dolino.










Planjava 26.10.2019

PLANJAVA 

JERMANCA - REPOV KOT - PLANJAVA

CMIR - 2392m
   - Humar - Škarja V- / IV 270m

Z Nejcem nisva plezala že od začetka skalne sezone in se končno dogovoriva za plezanje smeri Humar Škarja v JZ steni Planjave. Smer se nama je že enkrat izmuznila, ker je bila mokra in je nisva plezala.
Zjutraj se iz Jermance zgodaj odpraviva proti poti skozi Repov kot in po relativno dolgem dostopu prideva pod steno. Prva dva lahka raztežaja plezava nenavezana. Tretji raztežaj začnem jaz in po plezanju prve štirice Nejc pride na vrsto za detajl, ki je ocenjen z V-, detajl predstavlja kratek previsek po dobrih oprimkih in ga je le kake dva metra. Jaz dobim naslednjo gredino, Nejc pa najlepši del smeri - 30 metrsko zajedo. Po plezanju zajede potegne še kratek raztežaj do izstopnega kamina katerega dobim jaz. Lepa štirica za konec in hitro sva na izstopu. Po počitku se odločiva, da se vzpneva še na vrh Planjave in se vrneva v dolino preko Kamniškega sedla. V dolini pri Jurju sva precej hitro kjer si privoščiva kosilo in zasluženo pivo.










Skuta 12 & 13.10.2019

SKUTA 

ŽAGANA PEČ - KOKRSKO SEDLO - BIVAK PAVLETA KEMPERLA POD GRINTOVCEM

SKUTA - 2532m
   - Zajeda V / IV 370m
   - Južni raz IV / III 350m

Skupina petih pripravnikov se nas je odpravila na vikend plezarijo pod Skuto.
Z Ivanom in Klemenom se že v petek popoldne odpravimo proti bivaku pod Grintovcem. 
Ob prihodu v bivak v petek zvečer ugotovimo, da kljub temu da je že oktober v bivaku ne bomo sami. V bivaku je že bilo rezervirano ležišče v drugem nadstropju. Za soboto je bil plan splezati Zajedo v južni steni Skute. 
Po zajtrku se odpravimo proti steni in spotoma že opazujemo linijo katero gremo plezat. Sama smer od daleč zgleda veliko bolj napeta kot dejansko je. Po kaki uri hoje smo pred vstopnim raztežajem smeri. Ker smo v navezi trije se v vodstvu menjamo na tretjinah smeri. Prvi del do detajla je vodil Ivan, potem sem vodstvo prevzel jaz na koncu pa je vodil Klemen. Začetna štirica in prečka te lepo ogrejeta v kompaktni in lepi skali. Hitro splezamo tri raztežaje in smo pred začetkom najtežjega dela smeri - dveh raztežajev petice. Prvi del je malo krušljiv in je potrebno it čez precej mirno medtem, ko je drugi del petice zares lepa petica. Potegnem še dolg raztežaj čez radiatorje in tam se tudi srečamo z Galom in Moniko katera naju na tem delu prehitita. Nadaljujemo še čez lep kamin po katerem sledi še kakih 200 metrov lahkega terena do izstopa malo pod vrhom Skute. Na vrhu Skute pospravimo opremo, si malo odpočijemo in se počasi odpravimo nazaj proti bivaku. Ob sestopu v daljavi opazimo Krištofa in Špelo, ki sta plezala v Štruci. V bivaku se dobimo kjer si skuhamo večerjo in še nekaj časa sedimo in debatiramo ob mizi. Poleg nas sta v bivaku še Francoz in Slovenski par. 
Naslednji dan se Špela in Krištof odpravita v Zajedo Skute, mi trije pa v Južni raz Skute, ki je menda ena najlepših štiric v Slovenskih hribih. Spet si smer razdelimo na tretjine in začnemo z plezanjem. Plezanje res ni slabo in poleg nekaj krušljivih mest je smer res lepa. Pred zadnjim raztežajem se na izstopu srečamo z Krištofom in Špelo in skupaj izstopimo in nadaljujemo še na vrh Skute. Na vrhu sledi malica in obvezno slikanje. Po kake pol ure na vrhu se mi trije odpravimo proti sestopu skozi Gamsov skret, Krištof in Špela pa sestopita nazaj do bivaka in v dolino čez Kokrsko sedlo.