TRIGLAV
KRMA - PRGARCA - KREDARICA - MALI TRIGLAV - TRIGLAV
TRIGLAV - 2864m
MALI TRIGLAV - 2725m
Z Mojco, Nejcem in Klemnom se iz Krme odpravimo proti Kredarici v pričakovanju vsaj malo lepega vremena.
Malo nad gozdno mejo se že pojavi strnjena snežna podlaga. Pot smo brez problema premagovali brez zimske opreme saj je bil sneg mehak.
Po treh urah smo na kalvariji in meni in Nejcu čedalje bolj diši vzpon še na vrh Triglava. Po prihodu do koče na Kredarici ugotoviva, da na vrh še ni gazi.
Vseeno se odločiva, da poizkusiva vzpon na vrh. Po spustu od koče do vstopa v strmejši del poti ugotoviva, da bo precej dela z gaženjem. Vseeno lepo napredujeva kljub začetnem lovljenju prečke do grebena. Mestoma kjer je pot bolj pokonci je bila potrebna previdnost, ker je bilo snežne podlage manj.
Na vrhu sva sama z Aljaževim stolpom in po krajšem postanku se začneva spuščati nazaj proti Kredarici kjer naju čakata Klemen in Mojca. Sestop je potekal brez problemov in v slabi uri sva nazaj pri koči. Skupaj sestpimo nazaj do avta v Krmi.
KOGEL
V KONCU - GAMSOV SKRET - KOGEL - KOKRSKO SEDLO
KOGEL - 2100m
- Virens IV / III 160m
Matej me je prosil, če bi lahko šla plezat v Kogel. V mislih je imel Virensovo smer, ki se v tej steni veliko pleza. Meni sicer ni ugajal relativno dolg dostop, ker sem bil malo utrujen od prejšnega dne, ampak sem se vseeno hitro ponudil za plezanje. Smer mi je tudi zelo odgovarjala za verjetno zadnjo skalno smer te sezone.
Dan je bil nenormalno vroč za ta čas, zato sva na dostopu zelo garala, saj je pot čez Gamsov skret vseskozi izpostavljena soncu. Malo pred steno zavijeva čez strme trave in hitro sva pod steno. Ker je Matej tečajnik sem celo smer plezal naprej. Na koncu prvega raztežaja se pod smerjo pojavi tudi Matej M. in potem smo celo smer plezali skupaj. Sam sem šel po levi varjanti skozi ozek kamin kateri je za štirico kar zanimiv. Hitro smo pred zadnjim delom, ki je najlepši del smeri in je zelo uživaški. Iz smeri izstopimo vsi skoraj naenkrat. Midva sva potem nadaljevala še na vrh Kogla kjer sva pomalicala medtem, ko je Matej s svojo navezo sestopil skozi Gamsov skret, ker se jim je mudilo. No midva sva nadaljevala čez Pode še do bivaka pod Grintovcem in čez Kokrsko sedlo nazaj v dolino.
PLANJAVA
JERMANCA - REPOV KOT - PLANJAVA
CMIR - 2392m
- Humar - Škarja V- / IV 270m
Z Nejcem nisva plezala že od začetka skalne sezone in se končno dogovoriva za plezanje smeri Humar Škarja v JZ steni Planjave. Smer se nama je že enkrat izmuznila, ker je bila mokra in je nisva plezala.
Zjutraj se iz Jermance zgodaj odpraviva proti poti skozi Repov kot in po relativno dolgem dostopu prideva pod steno. Prva dva lahka raztežaja plezava nenavezana. Tretji raztežaj začnem jaz in po plezanju prve štirice Nejc pride na vrsto za detajl, ki je ocenjen z V-, detajl predstavlja kratek previsek po dobrih oprimkih in ga je le kake dva metra. Jaz dobim naslednjo gredino, Nejc pa najlepši del smeri - 30 metrsko zajedo. Po plezanju zajede potegne še kratek raztežaj do izstopnega kamina katerega dobim jaz. Lepa štirica za konec in hitro sva na izstopu. Po počitku se odločiva, da se vzpneva še na vrh Planjave in se vrneva v dolino preko Kamniškega sedla. V dolini pri Jurju sva precej hitro kjer si privoščiva kosilo in zasluženo pivo.
SKUTA
ŽAGANA PEČ - KOKRSKO SEDLO - BIVAK PAVLETA KEMPERLA POD GRINTOVCEM
SKUTA - 2532m
- Zajeda V / IV 370m
- Južni raz IV / III 350m
Skupina petih pripravnikov se nas je odpravila na vikend plezarijo pod Skuto.
Z Ivanom in Klemenom se že v petek popoldne odpravimo proti bivaku pod Grintovcem.
Ob prihodu v bivak v petek zvečer ugotovimo, da kljub temu da je že oktober v bivaku ne bomo sami. V bivaku je že bilo rezervirano ležišče v drugem nadstropju. Za soboto je bil plan splezati Zajedo v južni steni Skute.
Po zajtrku se odpravimo proti steni in spotoma že opazujemo linijo katero gremo plezat. Sama smer od daleč zgleda veliko bolj napeta kot dejansko je. Po kaki uri hoje smo pred vstopnim raztežajem smeri. Ker smo v navezi trije se v vodstvu menjamo na tretjinah smeri. Prvi del do detajla je vodil Ivan, potem sem vodstvo prevzel jaz na koncu pa je vodil Klemen. Začetna štirica in prečka te lepo ogrejeta v kompaktni in lepi skali. Hitro splezamo tri raztežaje in smo pred začetkom najtežjega dela smeri - dveh raztežajev petice. Prvi del je malo krušljiv in je potrebno it čez precej mirno medtem, ko je drugi del petice zares lepa petica. Potegnem še dolg raztežaj čez radiatorje in tam se tudi srečamo z Galom in Moniko katera naju na tem delu prehitita. Nadaljujemo še čez lep kamin po katerem sledi še kakih 200 metrov lahkega terena do izstopa malo pod vrhom Skute. Na vrhu Skute pospravimo opremo, si malo odpočijemo in se počasi odpravimo nazaj proti bivaku. Ob sestopu v daljavi opazimo Krištofa in Špelo, ki sta plezala v Štruci. V bivaku se dobimo kjer si skuhamo večerjo in še nekaj časa sedimo in debatiramo ob mizi. Poleg nas sta v bivaku še Francoz in Slovenski par.
Naslednji dan se Špela in Krištof odpravita v Zajedo Skute, mi trije pa v Južni raz Skute, ki je menda ena najlepših štiric v Slovenskih hribih. Spet si smer razdelimo na tretjine in začnemo z plezanjem. Plezanje res ni slabo in poleg nekaj krušljivih mest je smer res lepa. Pred zadnjim raztežajem se na izstopu srečamo z Krištofom in Špelo in skupaj izstopimo in nadaljujemo še na vrh Skute. Na vrhu sledi malica in obvezno slikanje. Po kake pol ure na vrhu se mi trije odpravimo proti sestopu skozi Gamsov skret, Krištof in Špela pa sestopita nazaj do bivaka in v dolino čez Kokrsko sedlo.
PAKLENICA
PLEZANJE DOLGIH ŠPORTNOPLEZALNIH SMERI
- Nosorog 4b+ 150m
- Sjeverno rebro 4b+ 170m
- Oliver Dragojevič III 150m
- Oprosti mi pape 4a 110m
- Celjski stup 5a 150m
- Tinin smjer - desna vr. 4b 110m
Zadnji vikend v septembru naj bi Ivan organiziral tabor Bele vode. Ker pa je bilo vreme napovedano slabo in je vrhove v Julijcih že poprhal sneg, se odločimo, da pobegnemo na jug in sicer v kanjon Paklenice.
Odpravimo se jaz, Ivan, Nejc in Florjan. V petek zvečer po popoldanski izmeni, Nejca poberemo pred onkološkim inštitutom in se odpravimo proti Hrvaški. Okoli druge ure zjutraj prispemo v kamp in se trudimo, da v tišini postavimo šotor.
Prvi dan sva se z Ivanom odpravila plezat smer Nosorog. Smer je lepa v tipični ostri Pakleniški skali. Že v prvi smeri sva opazila, da ocene v Paklenici niso nujno tisto kar pričakuješ. Smer sicer ni bila težka ampak vseeno malo podcenjena. Po hitrem sestopu se podava naprej v eno najbolj plezanih smeri v Paklenici - Sjeverno rebro. Smer je lepa in na koncu ponudi kar težak raztežaj za oceno 4b, ki pa ga vseeno oba splezava brez težav. Na izstopu smeri pomalicava in se odločiva, da se odpraviva še v greben Oliver Dragojevič in njegovo nadaljevanje, smer Oprosti mi pape. Greben je precej lahek in ga polovico preplezava brez varovanja. Po kaki uri plezanja sva že v vstopu smeri Oprosti mi pape katera ponudi res uživaško plezanje lepe četrte stopnje. Na vrh smeri izstopiva ravno ob sončnem zahodu in razgled proti morju je bil fantastičen. Sestopila sva sicer po napačni strani grebena vendar vseeno hitro našla prehode skozi ostro podrast in grmičevje nazaj do parkirišča kjer sta naju že čakala Florjan in Nejc. Že v temi se odpeljemo nazaj v kamp kjer povečerjamo standardne makarone in spijemo pivo.
Za naslednji dan se odločimo, da naveze ostanejo iste in ob zajtrku načrtujemo vzpone. Ker je prvi dan smeri izbral Ivan je za ta dan izbiro prepustil meni. Plezat sva šla še Celjski stup in Tinin smjer. Tinin smjer je ponudil lepo plezanje kompaktne štirice. Smer Celjski stup katero sva plezala takoj zjutraj pa je v prvem raztežaju, ki je ocenjen z 5a ponudil precej težko plezarijo, ki bi jo sam z lahkoto ocenil z 6a. Prvi raztežaj je Ivan prepustil meni in vseh 45m je bilo precej intenzivnih. Vmes, ko smer malo popusti je tudi slabo navrtana in tudi ni mogoče urediti pametnega varovanja zato se potrudim in odplezam do naslednjega svedrovca kjer si precej oddahnem. Sledi še nekaj metrov detajla in lepo navit pridem do sidrišča. Za mano pripleza Ivan in nadaljuje z vodenjem naslednjega raztežaja. Smer v nadaljevanu ni težja od štirice in je tudi precej lepa. Po enem spustu ob vrvi sva že skoraj nazaj na poti v kanjonu kjer se v lokalu srečava z Florjanom in Nejcem in po kratkem pogovoru se odpravimo še vsak v svojo zadnjo smer. Na izstopu smeri z Ivanom pomalicava in v tem času naju ujameta tudi Florjan in Nejc, ki sta plezala v istem vrhu le v sosednji steni. Skupaj sestopimo do avta in se vrnemo v kamp kjer še malo posedimo, plačamo spanje in počasi spakiramo. Ob povratku se ustavimo še v gostišču v Metliki kjer pojemo večerjo in počasi krenemo nazaj proti Kamniku.
