Vrtača - 2180m, Palec - 2026m 
                           & Zelenjak - 2024m

Dom na Zelenici - Palec - Zelenjak - Vrtača - Dom na Zelenici 
(30.5.2015)

Danes sta bila v prvem planu vzpona na Palec in Zelenjak, ki se nahajata nad zelenico. Vpon naj ne bi trajal dlje od treh ur to pa zato, ker so bile za popoldne napovedane plohe. No kasneje sem se po sestopu iz Palca in Zelenjaka odločil, da se vzpnem še na vrtačo, ker se je vreme lepo obdržalo.
Na prelaz Ljubelj sem prispel že malo pred peto uro zjutraj. Po začetnem vzponu po smučišču in transportno reševalni cesti sem bil v slabi uri pred domom na Zelenici. Od tu nadaljujem po poti proti Vrtači, ampak le kakih 15 minut potem pa na križišču zavijem desno navzgor proti suhem ruševju. Tukaj je hoja nekaj časa malo zoprna zaradi gostega rušja, od tu naprej pa tudi ni več markacij. Pot se malo vzpne nato pa parkrat spusti in spet vzpne. Kmalu pridem do melišča na desni strani doline po katerem nadaljujem proti Žlebu. Tukaj je na poti še nekaj snega, ki pa ni bil problematičen za napredovanje. Nekaj se ga da obhodit so pa tudi globoke stopinje zato tukaj ni bilo potrebe po zimski opremi, če pa bi bilo pomrznjeno bi pa bile potrebne dereze in cepin. Po slabih dveh urah sem pri Žlebu. Tukaj se malo odpočijem in naredim par slik ter pustim pohodne palice. Tukaj se odločim, da se najprej vzpnem na Palec, ki je na desni strani Žleba. Pot se kmalu postavi precej pokonci in kmalu pridem do delno izpostavljene grape, ki jo je prekrival sneg. Sneg je bil mehak in kar globok, dereze tukaj nebi prišle v poštev, sem pa za prečenje uporabil cepin. No po kakih 20 minutah prispem na vrh Palca, kjer se malo odpočijem nato pa se spustim nazaj do Žleba. Tukaj potem prečim po melišču in snežiščih celotno pobočje Zelenjaka. Ob koncu stene se pokaže neoznačena steza kateri sledim proti vrhu. Pot je kar zahtevna in krušljiva, je pa Zelenjak od melišča naprej popolnoma kopen in zimska oprema ni potrebna. Zelenjak ima dva vrhova katera povezuje kratki precej ozek in zračen greben. Po krajšem počitku prečim še ta greben in se potem vrnem po poti vzpona nazaj do melišč. No med sestopom nazaj proti markirani poti za Vrtačo se odločim, da se povzpnem še nanjo. Ura je bila šele osem zjutraj, vreme pa je bilo idealno čeprav sem vedel, da verjetno ne bo več dolgo. Začetni del poti na Vrtačo je precej položen saj preči celotno pobočje Vrtače nato pa se obrne na desno navzgor. Tukaj se še najde kako snežišče naprej proti vrhu pa jih je še veliko. Na nobenem delu nisem potreboval zimske opreme, ker ni bilo nevarnosti zdrsa, sneg pa je bil že zelo razmočen in že bolj podoben vodi:). Pot po zaključku vzpenjanja navzgor preide na precej dolg greben na katerem večino časa vidiš cepin kateri se nahaja na glavnem vrhu Vrtače. Pot je potekala brez težav le močno sonce je precej pobiralo energijo. Po kakih desetih minutah na vrhu pa že opazim prve oblake, ki so se začeli vlečti skupaj. Spakiram vse lepo v nahrbtnik in začnem sestopati. Ob prihodu na travnike malo pred kočo na Zelenici pogledam nazaj proti Vrtači katera je že bila zavita v meglo, začelo pa je tudi malo rositi vendar le za kakih par minut. Pri domu se malo odpočijem od napornega sestopa in potem nadaljujem nazaj proti parkirišču na prelazu Ljubelj kjer sem imel parkiran avto.

PRI DOMU NA ZELENICI - POGLED PROTI BEGUNJŠČICI

POGLED PROTI VSEM TREM CILJEM

POGLED NAZAJ NA BEGUNJŠČICO

ŽLEB

POT N PALEC

SNEG V GRAPI - POTREBEN CEPIN

VRH PALCA

POGLED NA VRTAČO IN NJENO Y GRAPO

NAZAJ PRI ŽLEBU IN POGLED NA ZELENJAK

ZAČETEK POTI NA ZELENJAK

KAR ZAHTEVNA POT

POGLED IZ POTI NAVZDOL

VRH ZELENJAKA






















ZANIMIV GREBEN MED VRHOVOMA ZELENJAKA

ŽE NA POTI PROTI VRTAČI

NA GREBENU VRTAČE

NA GREBENU ŠE KAR PRECEJ SNEGA

CEPIN NA VRHU VRTAČE

VRH VRTAČE

PO SESTOPU ŽE PRECEJ SLABO VREME

Češka koča - 1545m 

Po novi športni ferati....

Danes je še bilo za iskoristiti vreme zato sem si na začetku splaniral popoldanski vzpon na Brano in čakanje sončnega zahoda na njej. No ker pa so oblaki popoldne objeli Kamniške alpe se odločim za nov cilj.
Odločim se za vzpon po novi športni ferati na Češko kočo nad Jezerskim. To je prva pot te vrste pri nas in se po klasičnih feratah razlikuje po tem, da je tukaj na voljo le jeklenica brez umetnih stopov in sama trasa je namerno speljana po težjih prehodih.
Ferata je v prvi polovici precej zahtevna, sploh zadnji del ki je previsen in rabiš precej moči v rokah, da splezaš čez. Previsni del ferate je ocenjen z oceno E (od A do F) vmes pa je veliko predelov z oceno C in D. Za plezanje ferate je potrebna čelada, samovarovalni komplet, prav pa pride tudi kakšna plezalna zanka za počitek. Vse skupaj mi je vzpon vzel slabo uro in pol, bil pa je zelo zanimiv in adrenalinski. Sestopil sem po klasični poti do tovorne žičnice in parkirišča.

VSTOP V FERATO

 PRED NAJTEŽJIM DELOM

 NAD PREVISOM

 POGLED NAVZDOL

 POČITEK

 STRM VZPON

 ČEŠKA KOČA

 BREZ OPREME NE HODITE V FERATO

Krn (2244m) & Batognica (2164m)

Od doma v Lepeni in mimo Krnskega jezera 17.5.2015...

Za današnji vzpon se odločim za lahko vendar malo daljšo pot mimo Krnskega jezera na Batognico in Krn. Lahko pot sem si izbral zaradi napovedanega bolj slabega vremena za popoldan. 
Sama vožnja do izhodišča v Lepeni mi je vzela kake dve uri in zato je bil tudi štart eden izmed zgodnejših. Malo pred šesto zjutraj sem začel z vzponom pred domom v Lepeni, prva ura vzpona poteka po gozdu v ključih in take poti se meni vedno vlečejo. No po prihodu do zgornje postaje tovorne žičnice se pot položi in tudi postane bolj prijetna za hojo. Kmalu sem na razpotju kjer se nahaja tabla za Dom pri Krnskih jezerih, tukaj zavijem desno na pot ki obide kočo in nadaljujem proti Krnskemu jezeru. Pri Krnskemu jezeru tudi prvič zagledam moja današnja cilja in od tukaj zgledata še precej daleč. Pot preči jezero po levi strani in potem zavije levo v dolinico proti planini Polje. Tu se pot za kratek čas spet položi nato pa se začnem vzpenjati proti Krnski škrbini. Od tu naprej je po poti še precej snega, ki se včasih tudi ugreza. Za prečenje snežišč nisem rabil zimske opreme čeprav sem jo imel s sabo. Po dobrih treh urah se znajdem na Krnski škrbini kjer se odločim, da se najprej vzpnem na nižjo Batognico. Pot na Batognico je zanimiva zaradi ostankov iz prve svetovne vojne, je pa tudi precej zračna vendar za vzpon nezahtevna. Na vrhu naredim nekaj slik in se vrnem nazaj na Krnsko škrbino kjer se sedaj obrnem na drugo stran in se odpravim še na Krn. Od tu je vzpona na Krn za kakšne pol ure ali manj. Na vrhu se vreme precej poslabša, sicer megle ni bilo samo oblačnost nad vrhovi, ki je že malo kazala na kako ploho. Po kakih desetih minutah na vrhu se začnem spušćati proti Gomiščkovemu zavetišču na Krnu kjer odtisnem žig v knjižico in po krajšem počitku začnem sestopat spet nazaj proti Krnski škrbini. No tukaj se je vreme že precej izboljšalo in dežja ni bilo nič. Po dobri uri sem prišel nazaj do Krnskega jezera kjer sem se zadržal sigurno kako urico, ker je spet posijalo sonce in je počitek zelo prijal. Od tu se spustim še nazaj do avta in nadaljujem z vožnjo proti domu. 
Dve zares lepi gori čisto na robu Julijskih Alp, ki ponujata lepe razglede na vrhu in med potjo. Priporočam vsem saj je pot tehnično čisto lahka le malo dolga.

 PLANINA MALO PRED KRNSKIM JEZEROM

KRNSKO JEZRO















POGLED NA KRN

PLANINA POLJE

ŠE MALO JE PRED MANO

BATOGNICA

BATOGNICA - POGLED PROTI KRNU















POGLED PROTI KOBARIDU

STOPNICE NA BATOGNICI

KRNSKA ŠKRBINA

VRH KRNA

POGLED NA KRNSKO JEZERO

VRH NAD PESKI

GOMIŠČKOVO ZAVETIŠČE NA KRNU

POGLED PROTI TRIGLAVU

KRNSKO JEZERO OB POVRATKU V DOLINO IN KRN V OZADJU

Velika Tičarica (2091m) & 
           Mala Tičarica (2071m)

Čez Komarčo in mimo koče pri Triglavskih jezerih...

Za današnjo soboto si splaniram dva nižja in precej neobiskana vrhova nad dolino Triglavskih sedmerih jezer. Vrhova sta visoka le dobrih dva tisoč metrov, vendar je pot do njiju kar dolga, predvsem pa zelo lepa.
Zaradi napovedanih popoldanskih ploh sem spet štartal precej zgodaj, Ob svitu sem krenil od koče pri slapu Savica. Parkirišče tam je sicer plačljivo vendar je moj zgodnji prihod poskrbel, da je bil gratis, ker je redar še spal:). Pot se po kratkem položnejšem delu postavi precej pokonci kjer takoj začneš grizti kolena. Pot je zelo dobro nadelana tudi z jeklenicami in nekaj skobami, ki pa so tam zgolj zaradi varnosti saj za napredovanje niso potrebne. Po prihodu na vrh Komarče se odpre lep pogled nad Bohinj in proti Voglu. Od tu naprej se pot do črnega jezera položi in nato spusti do obale jezera. Jezero leži v kotanji na začetku Lopučniške doline. Pot se nato malo dvigne nad črno Jezero kmalu pa se za nekaj časa čisto položi in preči previsne pečine na desni strani. Pot se potem še nekajkrat kratko vzpne vendar je hoja tu zelo prijetna in lahkotna vse do doma pri Triglavskih jezerih.
Po dveh urah in pol se znajdem pred križiščem malo pred kočo, kjer se obrnem desno v klanec po poti proti Štapcam. Pot se vzpne čez melišče in na koncu čez nekaj jeklenic in klinov, vendar vzpon ni preveč zahteven. Na vrhu Štapc je razpotje kjer nadaljujem levo proti Tičaricam in Zelnarici. Kratek čas se vzpenjam med rušjem in kmalu sem pri naslednjem razpotju kjer se levo odcepi pot proti Mali Tičarici. Tukaj nadaljujem naravnost in nekaj časa prečim stene obeh Tičaric vse do mesta kjer se stena Velike Tičarice malo položi. Tukaj zapustim markirano pot in se obrnem direktno navzgor, tukaj je treba malo poiskat najlažje prehode med skalami do vrha, ker na vrh Velike Tičarice ni poti. Brezpotje je zahtevno predvsem zaradi krušljivosti, sam naklon pa ni prehud in tudi vzpon traja le kakih 15 minut. Na vrhu Velike Tičarice je malo pihalo zato sem na hitro naredil nekaj slik ter vtisnil žig v beležko ter se spustil po poti vzpona nazaj na markirano pot. Od tu se vrnem nazaj do razpotja za Malo Tičarico ter se vzpnem še nanjo. Na Malo Tičarico vodi lahka markirana pot ki je neproblematična, le na parih mestih je mogoče malo zračna. Do tu mi je vse skupaj vzelo dobre štiri ure. Na tem vrhu se zadržim malo dlje, ker je veter čisto ponehal in sem se pred začetkom sestopa malo spočil. Spust sem opravil po poti vzpona le da sem se še nekaj časa še zadržal pri koči zraven Dvojnega jezera, kjer sem pomalical. Če zanemarim par majhnih snežišč čez katere je potrebno stopit, je pot čisto kopna. S seboj sem vseeno imel zimsko opremo, ki pa jo glede na količino snega v gorah ne bomo več dolgo potrebovali. Na poti pa sem srečal štiri kače, sicer nisem prepričan ali so bili gadje ali modrasi.

POT NA KOMARČO

NEKAJ SKOB NA POTI NA KOMARČO

ENA IZMED ŠTIRIH KAČ NA POTI

NA VRHU KOMARČE

PRI ČRNEM JEZERU

POGLED NA ČRNO JEZERO 

PRI KOČI PRI TRIGLAVSKIH JEZRIH

KOČA

ZAVAROVANA POT ČEZ ŠTAPCE

VZPON NI TEŽAVEN

TUKAJ SE ZAČNE BREZPOTJE

STRM VZPON ČEZ TRAVE IN SKALE

POT JE KAR KRUŠLJIVA

VRH VELIKE TIČARICE IN POGLED NA MALO TIČARICO

VRH MALE TIČARICE