Koroška (2433m) in Štajerska Rinka (2374m)

čez Turski žleb

Minil je že cel mesec odkar sem se potikal po visokogorju in današnja sobota je bila končno na razpolago, da se spet nekam odpravim. Zima v visokogorju še vztraja ampak prav dolgo ne bo več, je pa lepo ko iz pomladi stopiš v zimo. Po pregledovanju vremenske napovedi za gore se odločim, da se odpravim proti Kamniško Savinjskim alpam. Konec marca ko sem bil na Turski gori in Kranjski Rinki nisem šel na Koroško in Štajersko Rinko zato se odločim za te dve gori, spet čez Turski žleb.
Budilka je zazvonila že ob 3.30 zjutraj, ker me je čakala ura in pol vožnje do izhodišča v Logarski dolini. Med vožnjo pozajtrkujem in kmalu parkiram na parkirišču na koncu ceste v Logarski dolini. Že zjutraj je bilo precej toplo in zavedal sem se, da bo sneg hitro južen. Do Okrešlja je pot v celoti kopna in neproblematična. Pri spominskem obeležju se začne konkretni sneg in tukaj se tudi opremim z zimsko opremo. Do vstopa v Turski žleb je sonce že počasi mehčal sneg vendar vzpon ni bil problematičen, ker se ni vdiralo. V samem žlebu je bil sneg pomrznjen vendar se je nekoliko mlel tako, da razmere niso bile čisto popolne, kljub temu vzpon ni bil problematičen le malo naporen. Tukaj bi tudi opozoril na kar precejšno količino manjših kamenjčkov ki letijo po žlebu v dolino tako, da brez čelade tukaj vsekakor ni pametno hoditi. Izstop iz žleba je nekoliko leden vendar z derezami normalno prehoden. Ob izstopu iz žleba se malo odpočijem in razgledam naokoli. Vreme je bilo fantastično. Obrnem se na desno in nadaljujem proti Koroški Rinki. Na tej strani je bil sneg že ojužen ampak se je še dalo hoditi. Na Koroško Rinko vodi najenostavnejša pot po sredini pobočja naravnost navzgor. Na vrhu se vpišem v vpisno knjigo, malo pomalicam in naredim nekaj slik. Razgledi so tu res lepi na vse strani. Po kake pol urice martinčkanja na vrhu se začnem spuščati iz vrha po isti poti ampak le za kakšno polovico in potem začnem prečiti levo proti Štajerski Rinki katera je za kakih 60m nižja. Kmalu iz snega pridem na skoraj čisto kopno pobočje Štajerske Rinke. Na vrhu se nahaja možic in vpisna knjiga z žigom. Tudi tukaj si vzamem kar nekaj časa preden sestopim nazaj proti vstopu v Turski žleb. Sestop čez žleb je bil kar naporen in kmalu se znajdem nazaj pri spominskem obeležju kjer cepin in dereze zamenjam za pohodne palice. Čakal me je samo še sestop do avta in pot domov. 

Pri okrešlju

spominsko obeležje

pogled proti Turskemu žlebu

na vrhu Turskega žleba

smerokaz 

pogled proti Koroški Rinki

vrh Koroške Rinke

najlažji prehod na vrh

Kranjska Rinka in Skuta

levo Štajerska Rinka - Turska gora, Brana, Planjava, Ojstrica

afnanje med počitkom na vrhu

vrh Štajerske Rinke

pogled iz vrha Štajerske Rinke

Gradiška tura 793m - Vipava

Ker je bil današnji petek še lepo sončen se odločim da se odpravim na kratko popoldansko turo. Odločil sem se da za en dan zamenjam dereze in cepin za samovarovalni komplet ki je že par mesecev v omari stal neuporabljen. Zato se odločim, da se zapeljem do Vipave in se vzpnem na vrh Gradiške ture po Furlanovi plezalni poti.
V mali nahrbtnik vržem samo najnujnejše, ker bo pot kratka in ne potrebujem s sabo preveč krame, na žalost se odločim, da je pol litra vode danes luksuz in že nekje na pol poti sem to precej obžaloval, ker je bilo precej vroče. 
Ob treh popoldne po službi krenem iz Ljubljane proti Vipavi v upanju, da na cesti kjub praznikom ne bo prevelike gneče. Po slabi uri sem pri izhodišču pri kampu Tura kjer je tudi plezališče z precej nadelanimi plezalnimi smermi. Po desetih minutah sem pri klopci kjer se začne plezalni del. Tukaj si namestim samovarovalni komplet in začnem z vzponom. Ker sem to pot že nekajkrat preplezal se danes odločim, da pri vzponu jeklenice za napredovanje ne bom uporabljal ampak samo za samovarovanje. Po kakih dvajsetih minutah sem prišel do križišča z normalno potjo in tam sem nadaljeval naprej proti vrhu. Vse skupaj sem za pot potreboval slabo uro. Na vrhu naredim par fotk in se vpišem v vpisno knjigo ter pričnem z sestopom po isti poti. Pri sestopu sem jeklenico uporabljal ker sestopal po tej poti še nisem.
Sam vrh ne ponuja visokogorskih razgledov in nima neke zavidljive višine, vendar je sama pot kljub temu zelo lepa in zanimiva.

Gradiška tura od daleč

Najtežji začetni del

kar zračen greben

pogled na greben od zgoraj navzdol

vrh gradiške ture 793m