Turska Gora (2251m) & Mala Rinka (2289m) &                     Kranjska Rinka (2453m)

21. Marec 2015

Odločitev za vzpon na Tursko goro je bila narejena precej zato, ker se mi ni dalo vozit na Gorensko zaradi skokov, ki so se dogajali v Planici in sem se hotel izogniti sami gneči na cesti. Sploh pa v Kamniških Alpah nisem bil že od začetka januarja ko sem bil na Grintovcu in me že nekaj časa vleče nazaj. No do vznožja Turskega žleba sem prišel kak mesec nazaj a sem obrnil zaradi močnega vetra in megle. No tokrat je bilo vreme perfektno brez vetra, megla pa se je začela pojavljati ob sestopu. Sneg je sicer kmalu postal malo ojužen vendar se je dalo lepo hoditi, ker so bile narejene dobre gazi.
Budilka me je zbudila že nekaj čez četrto uro zjutraj in ob pol petih sem že krenil iz Ljubljane proti Logarski dolini kjer sem hotel biti zgodaj, ker sem vedel da bo precej vroče in da se bo sneg ojužil. Parkirat je treba pri kmetiji Logarski kot, ker naprej cesta ni splužena, pa saj paše hodit prvih 10min po položni cesti, da se malo ogreješ. Hitro sem na Okrešlju in od tam nadaljujem proti Turskemu žlebu kateri je danes zelo obiskan. Sneg v žlebu je sicer trd in predelan vendar se je precej mlel, vseeno se je dalo čisto lepo hoditi z ustrezno zimsko opremo. Ob prihodu iz Turskega žleba se malo odpočijem in nato obrnem levo proti Turski gori. Po dobrih dveh urah in pol sem bil na vrhu Turske gore in ker je bil dan zares lep si malo podaljšam načrte. Spustim se nazaj do vstopa v Turski žleb in nadaljujem naravnost v smeri Rink in Skute. Tukaj se odločim za vzpon na Malo Rinko in potem še naprej na Kranjsko Rinko. Sneg je bil že dokaj ojužen vendar so bile gazi precej trde in se je precej lepo hodilo. Hitro sem na Mali Rinki kjer sem bil sam, proti vrhu Kokrške in Kranjske Rinke pa je bilo precej pohodnikov. Po kratkem počitku se odpravim naprej in začnem z vzponom na Kranjsko Rinko, malo pod vršnim grebenom počakam nekaj pohodnikov ki so sestopali nato pa sam zaključim današnjo turo z prihodom na vrh Kranjske Rinke. Sestopim po poti vzpona in po dobrih dveh urah sem nazaj pri avtu v Logarski dolini.

Super tura, sicer kar naporna predvsem zaradi močnega sonca.


TURSKI ŽLEB

V ŽLEBU - POGLED NAVZGOR

V ŽLEBU - POGLED NAVZDOL

IZSTOP IZ ŽLEBA

POGLED PROTI TURSKI GORI

VRH TURSKE GORE

POGLED PROTI BRANI, PLANJAVI IN OJSTRICI

POGLED PROTI RINKAM IN SKUTI

VRH MALE RINKE

RAZGLED IZ MALE RINKE NA KRANJSKO, KOKRŠKO IN ŠTAJERSKO RINKO

VRH KRANJSKE RINKE, V OZADJU SKUTA

POGLED NA GREBEN IN PROTI TURSKI GORI, BRANI, PLANJAVI OJSTRICI...

SOSEDA - KOKRŠKA RINKA

SLAP RINKA

Mala (2332m) & Velika (2366m) Mojstrovka

Po Pripravniški grapi...

Sobota 14.3.2015



Mala Mojstrovka je gora v Zahodnjih Julicih na katero se vedno rad vračam. Ponuja veliko različnih zimskih in letnih poti, vse do najlažje južne poti in najtežje Hanzove ferate preko severne stene. Ponuja pa tudi nekaj zimskih grap.
No bilo je več razlogov, da se odločim za vzpon na Mojstrovke. Prvi je bil nedvomno napoved vremena, saj je bila za zahodne Julijske alpe za danes napovedana še jasnina. 
Drugi razlog je bilo to, da se mi ni ljubilo preveč dolgo hoditi, ker sem imel v nogah še malo kalvarije proti Kredarici izpred petih dni. Vršič pa je eno izmed naših najvišjih izhodišč v gore. Tretji razlog pa je bila Pripravniška grapa na Malo Mojstrovko katero sem si že nekaj časa ogledoval.
No po zgodnjem zajtrku kar med vožnjo po avtocesti proti Gorenjski pridem na kar mrzlo izhodišče Vršič. Tokrat že pri avtu namestim dereze in v roke vzamem cepin, ker se takoj začnem vzpenjati naravnost navzgor po melišču proti vhodu v Pripravniško grapo. Pred vstopom v grapo naredim postanek za par fotk. Iz nahrbtnika vzamem še drugi cepin in se začnem vzpenjati po sami grapi proti grebenu Male Mojstrovke. Sama grapa je ponudila z odličnim predelanim in trdim snegom tako, da je sam vzpon potekal brez problemov. Grapa je lepo zalita le enkrat vmes je treba stopit kak korak čez majhen skalni skok, ki pa ni preveč zahteven. No kmalu pridem do izstopa na greben Male Mojstrovke kjer se priključim "normalki" do vrha Male Mojstrovke. Na vrhu se malo razgledam in občudujem razglede na Julijske alpe. Seveda opazim tudi nezmotljivo obliko našega Triglava. Verjetno je tudi danes imel dosti obiska kajti vreme je bilo odlično, kot je bilo par dni nazaj ko smo se povzpeli nanj. 
Potem nadaljujem s prečenjem čez pobočje Male Mojstrovke proti poti na Veliko Mojstrovko, tukaj se je že čutilo pomladansko sonce ki se je upiralo na sneg in ga počasi mehčalo. No kljub temu je bila gaz trda in sam vzpon nenaporen. Na vrhu Velike Mojstrovke se nagledam našega lepotca- kristala oziroma Jalovec in njegovega soseda Mangarta. Nekaj časa še nadaljujem po grebenu Mojstrovk in se ustavim na predvrhu Velike Mojstrovke. Odločim se da bo Zadnja Mojstrovka počakala do naslednjega obiska. Sestopim po južni poti čez melišča nazaj do avta.


Jutranji pogled navzgor

Pred vstopom v grapo






začetek pripravniške grape

v grapi

pogled nazaj na prehojeno grapo

pogled proti vrhu Male in Velike Mojstrovke

pogled iz vrha Male Mojstrovke proti Veliki Mojstrovki in na desni Mangart

afnanje med potjo na veliko mojstrovko

pogled navzdol med potjo na Veliko Mojstrovko

pogled iz vrha Velike Mojstrovke

pogled nazaj na Malo Mojstrovko

sestop po normalni poti nazaj do avta

LP

Triglav  2864m - 9 in 10 Marec 2015

Že kakšen mesec nazaj je padla odločitev za zimski vzpon na naš največji vrh Triglav. Ker pa nimam dovolj izkušenj za samostojen vzpon poiščem vodnika, ki mi bo pri tem pomagal. Preko interneta najdem vodnika Mitja Šorna "gorski vodnik Mitja Šorn" in ga kontaktiram.

No skupaj se odločimo za termin 9 in 10 Marec, ker naj bi bilo vreme lepo in razmere dobre. Uredim si prosta dneva in začnem pakirat.

Iz Krme sem štartal 9 Marca okoli 12.30 ure. Do Triglavskega doma na Kredarici prispem ob 16.30. Na kratko se pomenim z meteorologom, ki mi priskrbi ključ od sobe v kateri bomo prespali. Ob sončnem zahodu grem na sprehod okoli koče in naredim nekaj slik. Okoli 9 ure zvečer se mi pridružita Mitja in Primož. Pojemo pozno večerjo, se pomenimo kdaj bo zjutraj zajtrk in sam štart proti vrhu Triglava. Odločimo se za bolj zgodnjo varjanto, ki mi precej ugaja kajti soba v kateri smo spali je bila precej mrzla in mi ni bilo potrebno dvakrat reči da sem vstal. Druga prednost je pa bila, da smo med potjo proti vrhu Malega Triglava ujeli prečudovit sončni zahod katerega še nekaj časa ne bom pozabil.

Naslednji dan ob 5 uri zjutraj zazvoni budilka in čas je, da pospravimo sobo in oddidemo na zajtrk. Jutro je bilo precej hladno in zato je ob zajtrku precej pasal topel čaj. Po zajtrku je bil čas za priprave na odhod. Nekje ob 6 uri zjutraj krenemo izpred Triglavskega doma na Kredarici, pred začetkom zahtevnejše poti se navežemo v navezo in počasi začnemo z vzponom. Sam sneg je bil lepo trd zato so dereze in cepin lepo grabile. Hitro smo prišli do prečke, kjer se najbolj čuti izpostavljenost same poti. Sam vzpon je bil zelo uživaški ker so bile razmere res dobre. Ob prihodu na Mali Triglav naredim nekaj fotk in nato krenemo po grebenu naprej proti Triglavu. Tudi po grebenu naprej proti Triglavu je bila hoja zelo uživaška in kot bi trenil smo bili na vrhu naše male skoruptirane državice:)

Na vrhu smo si vzeli čas za fotkanje, počitek in seveda občudovanje norih razgledov na vse strani. Počasi smo se odpravili nazaj proti Kredarici po isti poti. Pot gor in dol nam je vzela slabe 4 ure. Ko smo prišli nazaj do koče je tam že bilo kar precej pohodikov za torkov dopoldan, so lepo izkoristili lep dan - precej jih je tudi opravilo vzpon na Triglav. 

Sledi še slovo od Primoža in Mitje in odhod nazaj proti Krmi do avta. 

Še enkrat hvala Mitji za odlično opravljeno vodenje.

Večerni pogled na Triglav

pogled proti Krmi   

Triglavski dom na Kredarici

Avtoportret z očakom v ozadju

mrzla soba s pravim razgledom

jutro pred odhodom na Triglav

sončni vzhod nas dohiti v pobočju Malega Triglava

pogled navzdol

stolp ni preveč zameden

jaz pa Aljažev stolp

pogled na prehojen greben

zastavca

Begunjščica - 2060m (po centralni grapi)


Že prejšni vikend so za soboto napovedali, da naj bi vreme še zdržalo. No jaz sem zjutraj ugotovil pod Turskim žlebom na Okrešlju, da iz Turske gore, ki je bila planirana ne bo nič in obrnem.

Tudi ta vikend niso bile zelo obetavne napovedi - za zjutraj je bilo napovedano jasno vreme kasneje pa naj bi se pooblačilo. Odločim se, da se zapeljem do prelaza Ljubelj, ki je izhodišče za pot proti domu na Zelenici in naprej...
Že nočna vožnja proti Gorenjski mi je dala vedeti, da verjetno brez oblačka tudi danes ne bo šlo. Ob prihodu na Ljubelj opazim višje meglo, ki pa je bila le dovolj v dolini da ni pokvarila samega užitka ob vzponu.
Po smučišču se vzpenjam proti domu na Zelenici. Sneg je bil precej shojen, kar mi je precej ugajalo saj bi se drugače ugrezalo vsaj do kolen. Kljub temu, da sem iz Ljubelja odšel precej zgodaj zjutraj je bilo pred mano že kar precej prometa, predvsem na turnih smučeh - nas pešakov je bilo danes manj.
Tudi proti centralni grapi na Begunjščico je bilo že videti precej ljudi. Pri koči se opremim z derezami in cepini in se počasi začnem vzpenjati po melišču navzgor proti centralni grapi. Gaz je bila narejena in dokaj trda tako, da se je hodilo boljše kot sem pričakoval. Kmalu pridem do razpotja kjer nekateri obrnejo levo proti vstopu v Y grapo. No jaz tukaj nadaljujem naravnost in kmalu sem v sami grapi. Grapa je lepo zalita brez skalnih skokov in zato je bil vzpon zelo uživaški.
Ob prihodu na vrh se je že malo začela nabirati oblačnost - so vremenarji celo uganili!
Na vrhu se malo odpočijem, naredim par fotk, predvsem pa se nagledam okoli, ker so bili razgledi zelo lepi. Počasi se odpravim po grebenu proti Šentanskemu plazu, kjer sestopim nazaj do smučišča. Tukaj se je precej bolj ugrezalo kot v centralni grapi. Ob prihodu nazaj do smučišča pospravim zimsko opremo na nahrbtnik in sestopim do avta po transportno - reševalni cesti.


začetni vzpon po smučišču še v megli

že skoraj iz megle

pri domu na Zelenici

pogled proti Begunjščici od doma na Zelenici

pogled ki se ga ne naveličaš

malo pred vstopom v centralno grapo

v grapi kjer sem slikal rajši kar z GO-Pro kamero

lepo zalita od začetka do konca

pogled nazaj dol

na vrhu 2060m visoke Begunjščice

z dvema gre lažje

sestop proti šentanškemu plazu