V KONCU - KOKRSKO SEDLO - GRINTOVEC (2x)
Sprejem med alpiniste 2019
GRINTOVEC - 2558m
Končno je prišel čas, da se udeležim vsakoletnega sprejema med kamniške alpiniste, ki je letos spet potekal na Kokrskem sedlu.
Ker pa seveda ni dovolj, da se gre samo do Kokrskega sedla, se z Mojco in Ivanom dogovorimo, da v soboto zjutraj vstanemo malo prej in se odpravimo gledat sončni vzhod na vrh Grintovca. S hojo pričnemo malo čez tretjo uro ponoči na koncu ceste v Koncu. Sam sem zelo podrt, ker mi je bilo slabo in bil sem precej brez energije, vseeno smo na sedlu v uri in tričetrt, kar s težo na hrbtu sploh ni tako slabo. Na sedlu za vsak slučaj popijem gel, da bo pot naprej malo lažja. Tukaj nas tudi že čaka Klemen, ki se nam je pridružil pri naskoku na vrh Grintovca, sam pa je do koče prišel že prejšnji večer. Od koče naprej se počutim precej bolje in hoja mi začne spet ugajat. Hitro smo pod Jamami in se začnemo vzpenjati proti strehi. Sneg je bil vrhunski, zato je bila hoja precej olajšana. Malo pod vrhom se v daljavi že pojavi značilna barva, ki se pojavi pred vzhodom. Na vrhu smo kakih deset minut pred samim vzhodom, kjer nas Mojca preseneti z Miklavževimi parklji. Na vrhu ni preveč pihalo, zato smo res uživali v norih razgledih. Na vrhu se vseeno ne zadržujemo predolgo in počasi začnemo sestopati. Sestopali smo v vročem soncu nazaj proti Cojzovi koči.
V koči nas že čaka veliko letošnjih tečajnikov, pripravnikov in alpinistov s katerimi smo se po kaki uri počitka odpravili nazaj do platoja pod Jamami, Mojca pa se ta čas odpravi v dolino. Namen vikenda je bil poleg žurke izvesti vaje zimske tehnike za tečajnike in pripravnike. Na vajah smo bili razporejeni v več skupin in smo lepo krožili med posameznimi sklopi. Vaje smo zaključili med nenormalno lepim sončnim zahodom nad Julijskimi Alpami. Počasi smo vsi prišli nazaj do Cojzove koče, kjer smo si nekateri privoščili predjed pred večerjo, ki so jo častili novopečeni alpinisti Florjan, Nejc in Mojca. Po večerji nas pripravnike in tečajnike alpinisti premaknejo v kot s katerega bomo spremljali sprejemni "ritual". Sam sem bil priča sprejemu prvič, ker se ga lansko leto nisem udeležil. Zadeva je bila res humoristična, ker so akterji zares dobro pripravili svoje vloge, še najbolj pomemben člen cele verige je bil rabelj kateri "tala batine". Med samim sprejemom sigurno ni ostal dolžen niti trem novopečenim alpinistom, sploh pa ne glasnim tečajnikom in pripravnikom. Sprejem je trajal kako uro potem pa se zabava nadaljuje za nekatere pozno v noč, za druge pa malo manj pozno in pestro.
Sam sem bil delno dogovorjen z Ivanom, da se naslednje jutro odpraviva še enkrat na Grintovec čez Jame ali pa čez greben dolgih sten. Zvečer pa se dogovoriva z Francijem, da se mogoče pridruži še on, odvisno od tega koliko bo "zmatran". Spat se vsi trije odpravimo okoli druge ali tretje uro zjutraj in z Ivanom se zmeniva da vstaneva ob sedmih zjutraj in se odločiva, če sploh greva. Sam sem se sicer nagibal bolj proti temu, da raje malo pospim, ker sem res premalo spal in še to slabo. No ob šestih zjutraj pa z bujenjem oba preseneti Franci in naju prepriča, da se vseeno odpravimo na vrh.
Počasi se odpravimo proti jedilnici kjer se okoli peči nahaja kar precej trupel, ki verjetno niso našla svojih sob. V tišini se nam pridruži še Jaka, ki se tudi odloči za vzpon, vendar ga Alja prepriča v sestop nazaj v Suhadolnik. Po zajtrku in čaju si pred kočo nataknemo dereze in še tretjič ta vikend se vzpnem proti Grintovcu. Po dolgi prečki pot nadaljujemo proti grapi Čez jame. Grapa ima oceno 2 in je strma do 60 stopinj, ravno prav za zmatrano telo po taki noči. Grapa je ponudila zares perfektne pogoje, saj je bil sneg trd kot beton, mestoma se je našel celo led. Kljub precejšnji utrujenosti nog in navijanja v meča smo v vzponu zares uživali in bili na vrhu v doglednem času. Na vrhu je zelo pihalo zato se po parih fotkah odpravimo nazaj proti Cojzovi koči. Med potjo srečamo še Žigata in Klemna, ki sta se prav tako odpravljala proti isti grapi. Hitro smo pri koči kjer smo v zimsko sobo pospravili nekaj stvari, ki jih nismo nosili s seboj. Tukaj se tudi poslovimo in hitro sestopimo nazaj do parkirišča. Vrhunski vikend v vrhunski družbi.
